Lažje je znižati pričakovanja kot pa spremeniti sebe

“Letos bom imel štirico iz matematike.”
Oktober: prva enica. “Ok, trojka bo čist ok.”
Jaz tega ne bom znal

Henry Ford pravi: Če verjameš, da zmoreš, ali če verjameš, da ne zmoreš, imaš v obeh primerih prav.
Če že v startu rečeš “jaz tega ne bom znal,” se niti ne boš potrudil.
Več razlage ni vedno boljša razlaga

Ko otrok gleda cel esej poleg ene same enačbe, se izgubi, še preden sploh zares prime svinčnik v roko. Preveč informacij naenkrat in možgani enostavno ugasnejo.
5 trikov za manj stresa pred testom

Uspeh pri matematiki ni skrivnost, ki je nihče ne pozna. Je samo seznam očitnih opravil, ki se jih večini ne ljubi narediti.
Drugačni rezultati terjajo drugačno akcijo
Vsako leto slišim isto zgodbo.
“Letos bo NPZ težji.” “Matematika je prezahtevna.” “Moj otrok pač ni za to.”
In razumem. Res razumem.
Dobiš tisto, kar sprejmeš

Se zjutraj zbudiš in si rečeš, da želiš biti povprečen?
Verjetno ne. Globoko v sebi hočeš biti dober ali celo najboljši, pa si tega sploh ne upaš povedati na glas.
Checklist: 7 stvari preden se lotiš učenja matematike

1. Ne rabim razumeti VSEGA naenkrat Matematika se gradi korak za korakom. Danes razumem eno stvar – in to je dovolj. Jutri pa naprej.
Popoln dan

Ležim na kavču. Jem sladkarije. Gledam Prevzetnost in pristranost. Nihče me ne potrebuje. To so moje sanje o popolnem dnevu.
Kako do točke, ko otrok reče: “Mami, ne rabim pomoči, znam sam!”

To so sanje vsakega starša, kajne? Da domača naloga ni več skupni projekt, ampak otrokova odgovornost.
Kako prideta do tja?
5 ni samo beseda, je vrednost. Zakaj tega ne upoštevamo pri ulomkih?

Ko učimo majhnega otroka o številih, začnemo pri občutku.
Pokažemo mu 5 prstov. 5 jabolk. 5 kock.
Damo mu občutek za količino. Otrok razume, da “5” ni samo beseda, ampak vrednost. Ve, koliko je to.
“Ne – delanje” je težko

Pisanje knjige za fiziko za srednjo šolo … totalna muka. Resno.
Ker sem napisala že toliko knjig, mi tudi pisanje matematičnih ni več ravno v neizmerno veselje. Ampak fizika … jao meni.
Moj stavek za leto 2026

Te besede sem vzela za svoje, ker popolnoma povzamejo bistvo mojega uspeha. In tvojega učenja matematike.
Preveč ljudi čaka na trenutek, ko se bodo “počutili” pripravljene za delo ali učenje. Roko na srce – jaz to še vedno občasno počnem.
Matematika ni Netflix

Zelo pogosta napaka pri učenju matematike je gledanje namesto pisanja.
Sediš za mizo in gledaš v odprt zvezek. Poslušaš YouTube videe. Poslušaš profesorja. Gledaš v učbenik, bereš rešitve in kimaš: “Aha, to je logično.”
Trik, s katerim takoj ugotoviš, ali snov zares razumeš

Veliko učencev dela isto napako. Gledajo v zvezek, preberejo rešitev in si rečejo: “Aha, to je logično. To znam.” Ne, ne znaš. Samo prepoznaš rešitev.
Nihče ni “slab” v matematiki.

Težava je samo v tem, da se ne reši dovolj nalog.
Sošolec, ki “razume”, je verjetno rešil 50 primerov več kot ostali. To je vse.
Nehaj “planirati” uspeh. Začni ga živeti.

Največja laž, ki si jo povemo, ko nam pri matematiki ne gre: “Moram se bolje organizirati.” Pa kupimo planer, naredimo urnik … in v sredo obupamo.
Resnica? Tvoj problem ni organizacija. Tvoj problem je perfekcionizem, preoblečen v pripravo.
Kaj otrok v resnici misli, ko reče “NE VEM”?

Ko otroka vprašaš: “Kako se reši ta enačba?” in dobiš odgovor: “Ne vem,” te verjetno pogreje. Večina staršev v tem trenutku sliši: “Len sem in se nisem učil.”
Dostikrat si ne dovolimo velikih sanj

Zakaj? Ker ne verjamemo čisto, da jih lahko uresničimo. Ali pa zato, ker preprosto še ne vidimo poti do tja.
Ampak to je normalno. Vedno začnemo s ciljem, do katerega ne vemo točno, kako priti (če bi vedeli, bi tam že bili).
Motivacija je laž

Nehaj čakati na trenutek, ko se ti bo ljubilo reševati enačbe. Ta trenutek ne bo prišel. In če pride, bo hitro odšel.
Zanašanje na motivacijo je strategija za poražence. Motivacija je čustvo. Je nestanovitna. Danes je tu, jutri je ni.
Kdo si v razredu?

Kdo si v razredu? Obstajata dve vrsti učencev: Tisti, ki upajo, da jih učiteljica ne pokliče in tisti, ki mirno čakajo, ker vedo, da znajo.
Ni vsaka napaka ista

Ko dobiš test nazaj, ne glej samo ocene. Poglej napake. V matematiki obstajajo 3 glavni tipi napak. Če ne veš, katero delaš, je ne moreš odpraviti.
Nikogar ne bo

Sediš pred odprtim zvezkom za matematiko in čakaš. Gledaš v tiste naloge in upaš. Čakaš, da bo snov kar naenkrat postala lahka. Čakaš, da bo učiteljica snov razložila na nek nov, “čaroben” način in boš takoj vse razumel.
Kako iz pošasti narediti miško

Ko rečeš: “Matematika mi ne gre,” je to v tvoji glavi videti kot ogromna, strašna pošast, ki je ne moreš premagati. Počutiš se nemočnega. Ampak poglejva bližje.
Seznam za uspeh

Redno vadi. Rešuj naloge. Sprašuj, ko ne veš. Vztrajaj, ko je težko. Začni takoj. Uspeh pri matematiki ni skrivnost, ki je nihče ne pozna.
Gledanje v zvezek ni učenje

Ko bereš zgodovino, si možgani zapomnijo zgodbo. Pri matematiki ta proces ne deluje. Tvoji možgani ne procesirajo postopkov samo z gledanjem.
Matematični talent
Naj ti povem skrivnost o matematičnem talentu. Ne obstaja. Skozi leta sem videla ogromno učencev, ki so jih v šoli ali doma označili za “netalentirane”. Rekli so jim, da nimajo tiste “iskrice” za matematiko. Da nimajo logike. In ti učenci so temu žal verjeli.
Rok trajanja za dramo

Ko dobiš slabo oceno ali pa se ti zatakne pri nalogi, imaš dve možnosti. Lahko cel teden izgubljaš energijo s pritoževanjem čez “nepravično” učiteljico in težak test. Ali pa si določiš rok trajanja za dramo.
Dve fazi uspeha

Uspeh ima dve fazi. Faza 1: Nevidno delo in Faza 2: Uspeh. Brez prve ne more biti druge.
Matematika je kot veriga

Če en člen manjka, veriga poči – ne glede na to, kako močno vlečeš naprej.
Samo verjeti moraš vase in vse ti bo uspelo

To je verjetno najbolj popularna fraza, ki jo slišimo povsod. Od Instagrama do motivacijskih govorcev. Fraza lepo zveni, to je res.
Ampak, ko sediš pred testom in gledaš prvo nalogo, ti postane popolnoma jasno: Ni problem v tem, koliko “verjameš vase”.
Če bi potrebovali samo informacije

Če bi bile informacije vse, kar potrebujemo za uspeh, bi bili vsi bogati, zdravi in v odlični kondiciji. In vsi bi imeli matematiko 5. Konec koncev, formule so v učbeniku. Razlaga je na spletu. Rešitve so v mojih knjigah.
Komu pomagam

Predstavljaj si otroka, ki sedi za mizo, strmi v domačo nalogo in si potiho misli: “Tega nikoli ne bom znal.”
Dve nalogi na dan

Nihče se ne zredi zaradi enega bogatega kosila in nihče ne postane fit po eni sami telovadbi, pa če je bila še tako intenzivna. Rezultati (dobri ali slabi) se ne zgodijo čez noč. Zgodijo se potiho. V tistih majhnih trenutkih, ko se odločiš: “A bom danes rešila dve nalogi ali bom še malo scrollala po telefonu?”
Talent je precenjen

Vsi radi rečemo: “On to zmore, ker je rojen za matematiko.” Ali pa: “Ona ima talent.”
To si govorimo, ker je lažje. Lažje je verjeti, da je uspeh rezerviran za “posebne” ljudi, ki so se rodili z darom. Ker če nisi rojen z njim, pač ne moreš nič, kajne?
Orodja, ki jih uporabljam pri delu

V zapisu so vsa orodja, ki jih uporabljam dnevno. Od samega pisanja rešitev do planiranja in marketinga.
Če je za slabo oceno kriv učitelj, si v resnih težavah

Recimo, da padeš na testu. Tvoja prva reakcija je: “Učitelj je zanič. Njegove metode so obupne. Nič ne zna razložiti.” Morda imaš prav. Morda je res zanič. Ampak, ali se zavedaš, kaj si s tem stavkom pravkar naredil? Pravkar si se odrekel vsej svoji moči.
Ne išči udobja, išči odpornost

Ironično je, da nas danes vsi potiskajo k iskanju življenja brez stresa. Toda tisto, česar ti ponudniki “spokojnosti” ne povedo, je preprosto dejstvo: potrebujemo določeno količino stresa, da postanemo močnejši.
Se vozi z navigacijo ali zna pot na pamet?

Razlika med učenjem s pomočjo starša in učenjem s postopki (knjigo) je podobna razliki med vožnjo z GPS-om in vožnjo z zemljevidom.
Past “hitre pomoči”

Ura je pet popoldne. Otrok obupuje nad zvezkom. Zaslišiš tisti znani:
“Mami, ne razumem! A mi lahko pomagaš?”
Seveda mu takoj priskočiš na pomoč. Vpraša: “A tukaj moram deliti?” ali pa te samo vprašujoče pogleda. Ti prikimaš in rečeš:
“Tako je, pazi na minus.”
Dobiš le tisto, za kar delaš

V življenju ne dobiš tistega, kar si želiš.
Dobiš tisto, za kar delaš.
Čudežna rešitev

Pred kratkim sem v mailu dobila zelo iskreno željo. Dijakinja mi je pisala o svoji “sanjski rešitvi” za matematiko. Želela si je napravo (nevidno slušalko), preko katere bi ji jaz med testom ali spraševanjem pred tablo narekovala točen postopek.
Se ti včasih zdi, da si bolj “policistka” kot mama?

Poznaš ta občutek?
Ura je tri popoldne, zvezki so na mizi in v hiši se spet začne napetost.
Zdi se ti, da postajaš tista oseba, ki samo še preverja in priganja: *”A si že naredil nalogo? A spet ne razumeš?”*
Kaj je danes najbolj precenjeno?

Motivacija. Kot da bo nekega dne potrkala na vrata in rekla: “Zdaj pa začni.” Ne bo. Motivacija je muhasta. Pride, gre, včasih zdrži pet minut, včasih je ni ves teden. Na njej se ne da ničesar graditi.
Majhne zmage, veliki premiki

Velikokrat mi starši napišejo, da bi se njihov otrok rad učil, pa sploh ne ve, kje začeti. Ne zato, ker se otrok ne bi hotel učiti, ampak ker se izgubi že pri prvem koraku. Odpre zvezek, pogleda snov in že na začetku ga preplavi občutek, da je vsega preveč.
Tri sekunde do predaje

Scenarij je verjetno znan. Otrok odpre zvezek, pogleda nalogo in po natanko treh sekundah odloži svinčnik. Sledi vzdih in stavek, ki ga starši dobro poznamo: “To je pretežko. Ne znam.” V tistem trenutku večina staršev naredi napako.
“Naš je pameten, a len.” Je res tako?

“Veste, naš je zelo pameten. Problem je le, da je len in noče vaditi.” To je stavek, ki ga od staršev slišim kar pogosto.
Učenje ni 10 minut koncentracije in 50 minut TikToka

Če se ti “učenje” pogosto sprevrže v 10 minut branja in 50 minut TikToka, brez skrbi — vsi smo bili tam.
Poznaš ta scenarij?

Jutri je test. Ležiš na postelji, glasba tiho igra, pred tabo pa odprt zvezek za matematiko. Bereš naloge, ki ste jih rešili v šoli. Prebereš prvo. Pokimaš. “To znam.” Obrneš stran. “Tudi to znam.”
Po eni uri zapreš zvezek z dobrim občutkom. Pripravljen/a si.
Uspeh pri matematiki

Uspeh pri matematiki ni odvisen od nekih čarobnih taktik in skrivnih metod, ki jih nihče ne pozna.
Otrok ne rabi več razlage. Rabi več časa za razmislek.

Prevečkrat mislimo, da bo težava rešena, če bomo otroku spet in spet razložili snov. Kot da je napaka v tem, da “ni dovoljkrat slišal”. A mnogi otroci ne zatajijo zaradi pomanjkanja razlage – ampak ker niso imeli časa, prostora ali miru, da bi slišano sploh predelali.
Ponavljanje, ponavljanje, ponavljanje

Je ponavljanje enih in istih nalog izguba časa? Ne. Ne gre za izgubo časa, ampak za grajenje avtomatizma.
Ko gre kaj narobe, najboljši pokažejo nase

Trenutno spremljam en matematični summit. Predavajo vrhunski učitelji iz Amerike in Avstralije. Kar mi je še posebej zanimivo je: kolikokrat v svojih predavanjih priznajo svoje napake in odkrito povedo, da bi lahko nekaj razložili ali storili bolje.
Matematika ni sprint

V šolah od otrok pričakujemo hitrost, hitre odgovore, hitro razumevanje, hitro reševanje.
V življenju ne moreš imeti vsega hkrati

Včasih si je treba priznati nekaj preprostega: v življenju ne moreš imeti vsega hkrati. Ne moreš imeti zdravega telesa in cel dan jesti pizzo – zato izberi.
Brez izgovorov

Te zanima, kdo so moji učitelji?
Za podjetništvo je to trenutno Alex Hormozi. Zelo malo ljudi pove stvari tako brutalno preprosto kot on in z njegovo teorijo se strinjam 100%.
V videu (povezava je v komentarjih) je vse povzeto v enem stavku:
“Figure out what you want, ignore the opinions of others, and do so much volume that it would be unreasonable for you to be unsuccessful.”
Samo da se dobro počutiš

Danes ti vsak drugi “guru” razlaga, da ni treba ničesar na silo. Da moraš poslušat svoje telo, sledit intuiciji in delat samo, ko ti paše. Če ti ne gre – počakaj. Če se ti ne da – ne delaj. Če te kaj utruja – to ni zate. Bog ne daj, da bi malo trpel za dosego cilja. Takšni “guruji” te ne učijo rasti, ampak veščine pobega pred odgovornostjo.
Učenje matematike ni talent. Je rutina.

Vsi iščejo hitrejšo pot do znanja, a prava pot je vedno ista – vaja, potrpežljivost, ponavljanje in pripravljenost delati tudi takrat, ko se ti ne da.
Težko je ostati dosleden, ko se vsega nabere

Kako naj boš konsistenten pri matematiki, če imaš hkrati tri preverjanja, seminarsko, domače naloge iz petih predmetov — in bi vmes rad tudi malo živel? Težko. Res težko je ostati dosleden, ko se vsega nabere.
Ah ta pričakovanja

Ah, ta pričakovanja… Vedno se začnejo z najboljšimi nameni. Postaviš si cilj, se navdušiš, narediš načrt – in potem življenje udari nazaj z realnostjo. Včasih pozabimo, da cilj ni popolnost, ampak napredek.
Vztrajnost in trud

V življenju sem se večkrat prepričala, da vztrajnost in trud odpirata vrata, ki se zdijo zaprta. Tudi sama sem imela v srednji šoli veliko težav z matematiko, a prav te izkušnje so me naučile, da nič ni nemogoče – če vztrajaš in delaš.
Obstaja poseben starš

Obstaja poseben starš,
ki ne obupa, ko otrok reče:
“Ne znam.”
Ne stoji tiho ob strani.
Zavzame se.
Preslaba razlaga v šoli. Prehitro jemanje snovi.

Ko starši kupijo knjige Znam za 5, jih po zaključku nakupa vprašam:
“Kaj te je vodilo do odločitve za Znam za 5?”
Tvoj odgovor mi bo pomagal razumeti, kje otroci pri matematiki in fiziki res potrebujejo pomoč.
In odgovori so si neverjetno podobni.
Najpogostejša sta dva:
Močne osnove = manj težav kasneje

Koliko se lahko naučimo, je odvisno od tega, koliko že vemo. Ko se učimo nove stvari, jih povezujemo s tem, kar že poznamo. Te povezave nam kasneje olajšajo priklic informacij.
Učenje ni poslušanje. Učenje je sprememba

Verjetno si že velikokrat prebral/a kak super citat, poslušal/a predavanje ali motivacijski podcast in si pomislil/a: »To je to. To rabim.« Potem pa… nič. Dan gre mimo. Teden gre mimo. Ti pa si še vedno tam, kjer si bil/a. Če slišiš novo idejo, za katero veš, da je zate koristna — in potem ne spremeniš svojega vedenja — se nisi nič naučil/a.
Kako izgleda moj teden?

Naporno. Delam med 40 in 60 ur na teden. Če sem iskrena — bolj 60 kot 40. In govorim o efektivnem delu. Scrolanje po FB, kava in brskanje po spletu — tega ne štejem. Največ časa gre za pisanje novih knjig: 30 ur. Trenutno pišem Ulomke, 4. letnik in Fiziko za SŠ — vsako po 10 ur na teden. Potem je tu še 20 ur izobraževanja in marketinga.
Labirint

Herbert Simon in Allen Newell v svoji knjigi Human Problem Solving trdita, da ljudje rešujemo probleme tako, da se prebijamo skozi “prostor problema”. Tega si lahko predstavljaš kot labirint: veš, kje si, vedel bi, da si na izhodu, če bi prišel do tja — ne poznaš pa poti, ki te bo do njega pripeljala.
Nekateri “moram” so preprosto zdrava pamet

Velikokrat slišimo, da se ne smemo obremenjevati z vsemi tistimi “moram”. Da se ne splača pritiskati nase ali na otroke. In res — če govorimo o popolnih ocenah, o tem da mora biti otrok najboljši v razredu ali da mora vsak dan narediti še milijon dejavnosti… to je nepotrebno.
Tisti sošolec, ki se “nikoli ne uči” (in vedno vse zna)

Vsi smo imeli tistega sošolca, ki se “nikoli ne uči”, pred testom jamra, da je vse katastrofa in da nima pojma – potem pa prinese domov petko. Zaradi takšnih se ti počutiš kot idiot, kot da si edini, ki ne dojame matematike v treh minutah.
Če bi le obstajal kak trik

Vsi iščejo hitrejšo pot do znanja, a prava pot je vedno ista – vaja, potrpežljivost, ponavljanje, in pripravljenost, da delaš tudi takrat, ko se ti ne da.
Majo je sram

Maja se pri matematiki pogosto ustavi že na začetku, ker jo je strah, da bo spet naredila napako; ko vidi ulomke ali korene, jo dobesedno mine do življenja. Če v razredu ne razume razlage, je raje tiho in ne vpraša, ker jo je sram in ker misli, da bo s tem pokazala, da je edina, ki ne zna, saj vsi ostali delujejo bolj samozavestno in kot da resnično razumejo.
Kako prevzeti nadzor nad svojim znanjem matematike?

Odgovor je zelo preprost – in ne tako všečen. Z učenjem. Z vsakodnevnim, doslednim učenjem. Ko se ti ljubi in ko se ti ne ljubi. Ko je zunaj lepo vreme in ko je slabo.
Bomo zaradi uporabe chata postali neumni?

Se bomo zaradi chata nehali učiti? Bomo postali idioti? Nam ne bo treba več nič razmišljati? Po mojem mnenju ne. Ljudje že tisočletja izumljajo tehnologijo, ki nadomešča vidike kognitivnega dela. V vsakem primeru rezultat te zamenjave ni bil zmanjšanje potrebe po veščinah in znanju, temveč povečanje.
Vse mora biti lahko

Ena največjih laži, v katero danes verjame preveč ljudi, je, da mora biti vse lahko. Da če ti nekaj ne gre takoj, potem to ni zate. Da če se moraš za nekaj potruditi, pomeni, da nimaš talenta.
Zmoreš, ker delaš

Vsi radi rečemo, da nekdo nekaj zmore, ker je poseben. Kot da je moč, volja ali talent nekaj, kar imajo samo nekateri. Ampak resnica je precej bolj preprosta – in manj bleščeča.
Vztrajnost je pomembnejša od intenzivnosti

Na vprašanje, kako se naučiti matematiko, žal ni univerzalnega odgovora. Jasna je samo ena stvar – brez dela ne bo šlo. Najbolje je, da si snov razdeliš po dnevih in vsak dan rešiš nekaj nalog. Vztrajnost je namreč pomembnejša od intenzivnosti.
Nujno reši stare NPZ pole

Zakaj moraš rešiti vse stare NPZ pole za 6. in 9. razred, če te čaka NPZ v 9. razredu?
Velike sanje in mali koraki

Velikokrat sami sebi ne dovolimo velikih sanj. Ne zato, ker si ne bi želeli več, ampak ker ne verjamemo čisto, da je to sploh mogoče, ali pa ne vidimo poti do tja.
Ampak tako je vedno – cilj vidimo, poti pa še ne. Če bi jo, bi tam že bili.
3 naloge dnevno

Če rešiš samo 3 naloge na dan, je to kar 1095 nalog letno! Misliš, da bo tvoje znanje po več kot 1000 rešenih nalogah enako? Seveda ne.
Nič ni narobe s tabo, če potrebuješ več časa, da razumeš

Veliko otrok v šoli ne razume snovi, ne zato, ker ne bi mogli, ampak ker tempo razlage ne dopušča časa za razumevanje. Če se jaz znajdem pred novo snovjo, potrebujem najprej nekaj časa, da to sprocesiram in dojamem.
Manj je več zame očitno ne drži

Trenutno pišem tri knjige hkrati – Ulomke, naloge za 4. letnik in Fiziko za srednjo šolo, ki se vleče že absolutno predolgo. Urejam blog, ki sem ga odprla pred dvema tednoma, razmišljam o širitvi v tujino in imam še vsaj tri ideje, ki bi jih najraje začela jutri.
Ko se ti zdi, da nisi več “ta, ki mu gre”

Ko prideš v srednjo šolo, se svet včasih postavi na glavo. V osnovni šoli gre vse gladko. Petice, pohvale, samozavest.
Učenje ni tekmovanje

Včasih imaš občutek, da gre drugim hitreje.
Da razumejo že po prvi razlagi, da jim naloge ne delajo težav, medtem ko ti še vedno iščeš, kje si se zataknil.
Ne odnehaj pri prvi napaki

Ko ti ne gre, je to informacija, ne poraz. Pomeni, da si na meji svojega znanja in da se boš nekaj naučil/a.
Mini dosežki štejejo

Ko rešiš eno nalogo, se ustavi in malce praznuj. Ker to je zmaga – morda majhna, a čisto prava.
NPZ se zdi daleč, ampak ni

NPZ se marsikomu zdi daleč. Še posebej jeseni, ko se šolsko leto komaj dobro začne.
Ampak čas hitro mine – in prej ko slej pride marec. Tisti, ki se začnejo pripravljati pravočasno, imajo eno veliko prednost: mir.
Znanje matematike ne pade z neba

Otroci si želijo razumeti matematiko, samostojno reševati naloge, imeti dobre ocene in brez odpora delati za šolo.
Zakaj se toliko otrok izgubi pri matematiki

Po mojem mnenju je glavni razlog za težave pri matematiki v šolskem sistemu, kjer se pričakuje, da bodo vsi napredovali enako hitro. Večina učencev pa bi matematiko obvladala, če bi lahko delala v tempu, ki jim ustreza.
Motivacija je super, ampak prehitro izgine

Ko gre vse po planu, ko imaš energijo, ko ti snov steče – takrat gre.
Pisalo kar leti, zvezek se polni, občutek je odličen.
Vsi iščejo trike za učenje. A trik je samo en: vaja

Vsi bi radi čarobno formulo za učenje. Trik. Sistem. Nekaj, kar te naredi “učinkovitejšega”.
Marva Collins

Marva Collins je bila izjemna ameriška učiteljica, ki je za vedno spremenila pogled na to, kaj pomeni verjeti v otroke.
Brez vas ne bi nikoli naredila šole

»Brez vas ne bi nikoli naredila te šole,« mi je rekla Anja, ko sva zaključili zadnje inštrukcije.
To ni bila prva takšna izjava.
Brez napak ni napredka

Največja ovira pri matematiki niso naloge – ampak strah, da ti ne bo šlo.
Naloge niso tvoje

Če se vedno učiš skupaj z otrokom in rešuješ naloge namesto njega, na videz pomagaš – v resnici pa mu jemlješ priložnost, da postane samostojen.