»Brez vas ne bi nikoli naredila te šole,« mi je rekla Anja, ko sva zaključili zadnje inštrukcije.
Takšne izjave sem v času svojih inštrukcij slišala večkrat.
Zdaj, ko pišem knjige, pogosto dobim sporočila v istem tonu:
»Brez teh knjig ne bi zmogli.«
»Mene je prav strah, da jih zmanjka.«
Vedno me malo presune, ker razumem, od kod pridejo te besede. Ampak iskreno – ne verjamem, da je res.
Anja bi šolo naredila tudi brez mene. Ker se je zavedala, da ima problem in ni čakala, da se čudežno reši sam. Poiskala je pomoč. Če ne bi našla mene, bi našla nekoga drugega.
Tako je tudi z vsemi temi otroci in starši, ki danes rešujejo naloge iz mojih knjig. Knjige pomagajo – seveda. Naredijo učenje lažje, bolj razumljivo, manj stresno. Ampak odločitev, da se ne bodo predali, da bodo poiskali način – to je njihovo delo.
In to je tisti del, ki ga nihče ne more narediti namesto njih.