Maja se pri matematiki pogosto ustavi že na začetku, ker jo je strah, da bo spet naredila napako; ko vidi ulomke ali korene, jo dobesedno mine do življenja. Če v razredu ne razume razlage, je raje tiho in ne vpraša, ker jo je sram in ker misli, da bo s tem pokazala, da je edina, ki ne zna, saj vsi ostali delujejo bolj samozavestno in kot da resnično razumejo.
Doma se ta občutek samo še okrepi: gleda v nepopolne zapiske, ker ni mogla slediti hitremu tempu pisanja, in ne ve, kako sploh začeti, zato pogosto odneha, še preden poskusi.
A ni nič manj sposobna od drugih – potrebovala bi le več časa in jasne korake, kako rešiti nalogo; ko ima snov razloženo jasno in postopno, hitro pokaže, da razume veliko več, kot je mislila, in ko razume, pride tudi samozavest, ki ji je do zdaj manjkala.
Zato sem ustvarila knjige Znam za 5 – da otrok ne tava med luknjastimi zapiski, ampak ima pred seboj razumljive postopke in praktične primere, korak za korakom, tako kot potrebuje.