Pred kratkim sem v mailu dobila zelo iskreno željo. Dijakinja mi je pisala o svoji “sanjski rešitvi” za matematiko. Želela si je napravo (nevidno slušalko), preko katere bi ji jaz med testom ali spraševanjem pred tablo narekovala točen postopek.
Razumem to željo. In razumem stisko, iz katere takšne fantazije izhajajo.
Ampak bodimo iskreni.
V življenju se ne moremo zanašati na to, da bo nekdo drug reševal naše težave namesto nas. Ne moremo pričakovati, da nam bo nekdo vedno “šepetal” prave odgovore in nas reševal iz neprijetnih situacij.
Instant rešitve na dolgi rok ne delujejo. Odlašanje in iskanje bližnjic težavo samo poglablja.
Veliko lažje se je s snovjo soočiti danes, ko je morda nerazumljiva le ena lekcija, kot pa čakati na trenutek, ko bo manjkalo že “milijon” osnov in bo stiska zares velika.
Čas, ki ga zapravimo za razmišljanje o čudežnih rešitvah, bi lahko uporabili za tisto edino stvar, ki preverjeno prinaša rezultate: reševanje nalog.