Se zjutraj zbudiš in si rečeš, da želiš biti povprečen?
Verjetno ne. Globoko v sebi hočeš biti dober ali celo najboljši, pa si tega sploh ne upaš povedati na glas.
V življenju dobiš natanko tisto, kar sprejmeš in kar se ti zdi dovolj dobro. Svoje standarde si postavljaš sam.
Če ne dosegaš ciljev, to ni zato, ker matematika ni zate.
Ciljev ne dosežeš zato, ker se svojih težav z matematiko ne lotevaš dovoljkrat in na dovolj različnih načinov. Poskusiš rešiti eno ali dve nalogi, nato pa zaključiš, da si poskusil vse in da preprosto ne deluje.
To ni res. Nisi poskusil vsega. Nisi vložil dovolj truda in nisi razvil veščin, ki so potrebne za uspeh.
Resnično misliš, da nihče na svetu ni imel povsem enakih težav pri matematiki in jih nato uspešno rešil?
Seveda so jih imeli. Razlika med njimi in teboj ni talent. Je vztrajnost.
Zato nehaj iskati izgovore v pomanjkanju talenta. Dvigni svoje standarde, priznaj si, da še nisi poskusil dovolj, in reši več nalog. Jaz verjamem vate in vem, da lahko postaneš najboljši.
Ker zmoreš.