Pisanje knjige za fiziko za srednjo šolo … totalna muka. Resno.
Ker sem napisala že toliko knjig, mi tudi pisanje matematičnih ni več ravno v neizmerno veselje. Ampak fizika … jao meni.
V tem času odlašanja in iskanja izgovorov pa se mi je končno nekaj posvetilo: To, da stvar narediš, je veliko lažje, kot da je ne narediš.
Sliši se hecno, ampak je res.
Razmišljanje o tem, kaj je treba še narediti. Prelaganje na jutri. Slaba vest. Krivda. Stokanje. Vse to “ne-delanje” je težko.
Fizično in psihično te izčrpa.
Ko pa se dela dejansko lotiš, porabiš energijo za akcijo. Ko je končano, si prost. Čutiš olajšanje. Teža izgine.
Zato grem jaz zdaj pisat fiziko, ti pa rešit nekaj matematičnih nalog. Velja?