Prevečkrat mislimo, da bo težava rešena, če bomo otroku spet in spet razložili snov.
Kot da je napaka v tem, da “ni dovoljkrat slišal”.
A mnogi otroci ne zatajijo zaradi pomanjkanja razlage – ampak ker niso imeli časa, prostora ali miru, da bi slišano sploh predelali.
Učitelj razlaga, razlaga, razlaga.
Razred piše, piše, piše.
Razumevanje se ne zgodi med razlago. Zgodi se po njej – ko otrok v miru razmisli, preizkusi, naredi napako, popravi, poskusi znova.
Če mu ne damo priložnosti za ta samostojni miselni proces, bo kljub najboljši razlagi na svetu ostal izgubljen.