Razlika med učenjem s pomočjo starša in učenjem s postopki (knjigo) je podobna razliki med vožnjo z GPS-om in vožnjo z zemljevidom.
Ko mu snov razlagaš ti (GPS): Vsi to počnemo z najboljšim namenom. Sediš zraven in ga usmerjaš: “Pazi, tukaj je minus … zdaj moraš deliti … poglej še enkrat.”
S tvojo pomočjo pride do rešitve hitro in brez večjega stresa.
Ampak ker so se njegovi možgani zanašali na tvoja “glasovna navodila”, si poti niso zares zapomnili.
Ko se uči s knjigo (zemljevid): Tu ni nikogar, ki bi ga sproti opozarjal. Ustaviti se mora. Pogledati v knjigo. S prstom slediti postopku in primerjati: “Aha, v knjigi je tako, jaz imam pa tako.”
Je težje? Ja. Vzame več časa? Vsekakor. Ampak tu se zgodi tisti pravi “klik”.
Ko bo na testu ostal brez “GPS signala” (brez tvoje pomoči), se bo znašel le, če se je doma naučil brati zemljevid. Naj se nauči orientirati sam. To je znanje, ki ostane.