Ko gre vse po planu, ko imaš energijo, ko ti snov steče – takrat gre. Pisalo kar leti, zvezek se polni, občutek je odličen. Takrat imaš občutek, da “končno razumeš” in da ti bo šlo vedno tako.
Ampak potem pride dan, ko se ti ne da. Ko se snov zdi težka, ko se zatakne že pri prvi nalogi. Ko bi raje pospravil/a sobo, kot pa odprl/a zvezek. In takrat večina odneha.
Ker mislijo, da brez motivacije ne gre. Da morajo najprej “dobiti voljo”, da bi sploh lahko začeli. Ampak resnica je ravno obratna: Tisti, ki znajo, niso bolj motivirani. Samo delajo tudi takrat, ko jim ni.