Septembra bo ogromno otrok začelo šolsko leto z istimi obljubami.
Letos bo drugače.
Delal bom sproti.
Domače naloge bom naredil isti dan.
Za test se ne bom začel učiti dva dni prej.
Če česa ne bom razumel, bom vprašal.
Telefon bom med učenjem pustil pri miru.
In pri marsikom bo to držalo približno en mesec (če smo res optimistični).
Potem bo en dan preveč domače naloge. Naslednji dan bo trening. Potem bo treba nekaj oddati pri drugem predmetu. Pri matematiki bo ena domača naloga ostala za jutri, za drugo bo vprašal ChatGPT, ki mu jo bo rešil v celoti, da jo bo lahko samo prepisal.
To se bo ponavljalo mesece.
Junija, ko bodo ocene res že slabe, se bo pa začelo iskanje krivcev in kazanje s prstom na druge.
To me res razjezi.
Učiteljica ne zna razlagati.
Preveč predmetov je.
Nima talenta za matematiko.
Slabo je bilo razporejeno, testi so bili preblizu skupaj.
Mogoče bo kaj od tega tudi res.
Ampak pravi problem bo, da se je otrok učil predvsem pred testi, domače naloge je delal toliko, da so bile narejene, pri težjih nalogah je odprl ChatGPT in dobil celoten postopek, ki ga je lahko samo prepisal, pri učenju pa je preskočil vse, kar ni šlo v prvem poskusu.
Zdaj bom povedala nekaj, kar staršem ni prijetno slišati.
Če se ta sistem ne spremeni, se tudi ocena ne bo.
Odločitev, sprejeta prvi teden septembra, ne velja nič, če je nihče ne ponovi v oktobru, novembru in februarju.
Kar deluje, je preprosto in dolgočasno. Vsak dan nekaj nalog. Rešene do konca, ne samo prepisane. Tudi takrat, ko se mu najbolj na svetu ne ljubi in bi raje počel vse, samo matematike ne.
To je vse. Ni skrivnosti, ni trika, ni metode, ki bi to skrajšala.
Če hoče drugačen rezultat, mora letos dejansko nekaj spremeniti.
Prav zato so moje knjige narejene tako, kot so. ChatGPT reši celo domačo nalogo in mu jo servira, da jo samo prepiše.
V knjigi tega ni. Rešeni so podobni primeri, na katerih vidi postopek in ga vadi, svojo nalogo pa mora rešiti sam.
To je razlika med prepisovanjem in učenjem.
Vsaka naloga je rešena korak za korakom, brez preskočenih vrstic, tako da otrok, ki se zatakne, vidi točno, kje se je izgubil, in gre naprej. Zraven so naloge brez rešitev, da najprej poskusi sam, in preverjanja znanja, da se vidi, ali se je res naučil ali samo misli, da se je.
Septembrska odločitev bo letos ista kot lani. Vprašanje je samo, ali bo oktobra še veljala.