Past “hitre pomoči”
Ura je pet popoldne. Otrok obupuje nad zvezkom. Zaslišiš tisti znani:
“Mami, ne razumem! A mi lahko pomagaš?”
Seveda mu takoj priskočiš na pomoč. Vpraša: “A tukaj moram deliti?” ali pa te samo vprašujoče pogleda. Ti prikimaš in rečeš:
“Tako je, pazi na minus.”